Deževnica v hiši za WC in pralni stroj

Za kaj lahko uporabljamo deževnico v hiši?

Deževnico lahko poleg zalivanja vrta uporabimo tudi v hiši – predvsem za splakovanje WC-jev, čiščenje in v primerno zasnovanem sistemu tudi za pralni stroj pri čemer je  treba upoštevati kakovost zbrane vode, filtracijo in zahteve proizvajalca aparata. S tem lahko zmanjšamo porabo pitne vode iz javnega vodovoda, vendar mora biti sistem pravilno načrtovan. 

Najpomembnejše pravilo je preprosto: napeljava deževnice in napeljava pitne vode morata biti varno ločeni. Deževnice ne smemo neposredno povezati s cevovodom pitne vode tako, da bi lahko zaradi spremembe tlaka ali napake voda iz sistema deževnice stekla nazaj v pitni vodovod. 

Potrebujemo celovito rešitev od strehe do porabnika. 

Zakaj deževnica s strehe ni avtomatično čista?

Deževnica je pred stikom s streho lahko razmeroma čista, vendar na poti v zbiralnik spere vse, kar je na strehi in v žlebovih. To so lahko: prah, cvetni prah, listje, mah, ptičji iztrebki, insekti in drugi organski delci. Zato dejstvo, da je voda v zbiralniku bistra, še ne pomeni, da je primerna za pitje.

Pravilno zasnovan sistem mora zmanjšati količino nečistoč, ki pridejo v zbiralnik, in preprečiti njihovo nadaljnje kopičenje.

Kako je sestavljen sistem za uporabo deževnice v hiši?

Tipičen sistem sestavljajo:

streha → žlebovi → predfilter → zbiralnik deževnice → odvzem vode → črpalka → dodatna filtracija → ločen razvod tehnične vode → WC / pralni stroj / zunanje pipe

Poleg tega potrebujemo:

• preliv zbiralnika,
• zaščito pred suhim tekom,
• ustrezno krmiljenje črpalke,
• možnost dopolnjevanja sistema,
• pravilno ločitev od pitnega vodovoda,
• označevanje instalacije.

Vsak od teh elementov vpliva na zanesljivost sistema.

Najpomembnejše pravilo: pitna voda in deževnica morata biti ločeni

To je najpomembnejši varnostni del sistema. Cev deževnice ne sme biti preprosto priključena na cev pitne vode in ločena samo z zapornim ventilom. Prav tako dva zaporna ventila nista varna fizična ločitev sistemov. 

Zakaj? 

Če pride do neugodnih tlačnih razmer, napake ventila ali nepravilnega posega, lahko tehnična voda steče nazaj proti pitnemu vodovodu. S tem lahko onesnažimo interno napeljavo pitne vode in v skrajnem primeru tudi omrežje pred objektom.

Zato mora biti preprečevanje povratnega toka izvedeno skladno z veljavnimi tehničnimi pravili in glede na oceno tveganja.

Avtomatska postaja za deževnico

Za hišno uporabo je lahko zelo praktična avtomatska postaja za deževnico.

Takšna naprava združuje: 

• črpalko,
• krmiljenje,
• zaščito pred suhim tekom,
• spremljanje nivoja vode,
• pri določenih izvedbah tudi varno dopolnjevanje iz javnega vodovoda.

Ko je v zbiralniku dovolj deževnice, sistem uporablja deževnico. Ko nivo pade pod določeno vrednost, krmiljenje poskrbi, da imajo WC-ji in drugi tehnični porabniki še vedno vodo. Tako uporabniku ni treba ročno odpirati in zapirati ventilov. To je praviloma precej varnejše tudi z vidika preprečevanja napačnih povezav med sistemoma.

Zbiralnik deževnice

Zbiralnik je srce sistema. 

Lahko je podzemni - za vkop, nadzemni oz. prostostoječi ali nameščen v objektu. Za hišno uporabo je zelo pogosta podzemna izvedba. 

Prednosti podzemnega zbiralnika so:

• voda je zaščitena pred svetlobo,
• temperatura manj niha,
• ne zavzema prostora v hiši,
• lahko ima veliko prostornino.

Zbiralnik mora biti primeren za predvideni način uporabe in pravilno vgrajen.

Kako velik zbiralnik deževnice potrebujem?

Velikost zbiralnika ni odvisna samo od velikosti hiše. Potrebujemo predvsem podatek o površini strehe, podatek o količini padavin in pričakovano porabo deževnice.

Če imamo zelo veliko streho, vendar malo porabe, ogromnega zbiralnika morda ne potrebujemo. Če imamo manjšo streho in zelo veliko porabo, večji rezervoar ne bo pomagal, če ga ni mogoče dovolj pogosto napolniti. 

Pri dimenzioniranju upoštevamo: 

• uporabno površino strehe,
• vrsto kritine,
• lokalne padavine,
• število uporabnikov,
• število WC-jev,
• uporabo pralnega stroja,
• zalivanje,
• pričakovano obdobje brez padavin.

Filter za deževnico

Pred zbiralnikom je smiselno odstraniti čim več večjih nečistoč. Strešni oziroma zbiralni filter lahko zadrži listje, mah, večje delce in drugo umazanijo. S tem zmanjšamo količino organskih snovi v zbiralniku.

Filter mora biti:

• dovolj velik za maksimalni pretok ob močnem dežju,
• dostopen za čiščenje,
• pravilno priključen,
• izveden tako, da zamašitev ne povzroči neželenega poplavljanja.

Filter, do katerega ni mogoče normalno dostopati, se v praksi pogosto premalo vzdržuje.

Ali potrebujemo filter tudi za zbiralnikom?

Pogosto da. Pred hišnim razvodom je smiselna dodatna filtracija, ki zaščiti magnetne ventile, WC kotličke, črpalko oziroma opremo, pralni stroj, armature.

Stopnja filtracije je odvisna od kakovosti zbrane vode in namena uporabe. Preveč fina filtracija brez razloga ni vedno dobra, ker lahko povzroči velik padec tlaka, hitro zamašitev in pogosto menjavo vložkov.

Filtre zato izbiramo glede na dejanski sistem.

Od kod črpati vodo iz zbiralnika?

Dna rezervoarja običajno ne želimo uporabljati kot sesalno točko, saj se tam zbira največ usedlin. Zelo uporabna rešitev je plavajoči odvzem. Sesalna cev je preko plovca nameščena nekoliko pod površino vode. Tako ne črpamo plavajočih nečistoč s površine,

niti večine sedimenta z dna. To zmanjšuje obremenitev filtrov in črpalke. 

Kakšno črpalko potrebujemo za deževnico?

Črpalko izberemo glede na: 

• višinsko razliko,
• dolžino cevi,
• izgube v filtrih,
• želeni tlak,
• maksimalni pretok,
• število istočasnih porabnikov.

WC kotliček sam po sebi ne potrebuje velikega pretoka. Če pa istočasno delujejo dva WC-ja, pralni stroj in zunanja pipa, se lahko zahteve bistveno povečajo.

Na voljo sta dve vrsti črpalk - potopna ali površinska črpalka. Obe rešitvi sta možni. Potopna črpalka je nameščena v zbiralniku. Prednosti so lahko tišje delovanje v hiši, ni težav s sesalno višino, kompaktna izvedba. 
Površinska črpalka oziroma hišna postaja pa je nameščena v tehničnem prostoru. Prednosti so lažji servisni dostop, možnost integriranega krmiljenja ter pri nekaterih sistemih integrirano dopolnjevanje iz vodovoda.

Pri klasični črpalki se pogosto uporablja tlačna posoda. Ta zmanjša število vklopov,

izravnava manjše odvzeme in izboljša delovanje sistema. Sodobne črpalke lahko uporabljajo tudi elektronsko oziroma frekvenčno regulacijo in vzdržujejo bolj konstanten tlak.

Katera rešitev je boljša, je odvisno od velikosti in načina uporabe sistema.

Pogosta vprašanja

• Ali zadošča nepovratni ventil med pitno vodo in deževnico?: Ne uporabljajte poenostavljene rešitve. Varna ločitev mora ustrezati načrtu in veljavnim pravilom.
• Ali lahko deževnico uporabim za kuhanje?: Ne brez sistema, zasnovanega za pitno vodo, ustrezne priprave in laboratorijske potrditve.
• Zakaj pipa potrebuje oznako?: Da uporabniki in izvajalci takoj vedo, da voda ni iz pitnega omrežja.