Dimnik pri menjavi kurilne naprave: kaj preveriti

Kaj preveriti pred montažo nove peči

Menjava stare peči ali kotla ne pomeni, da lahko novo kurilno napravo samodejno priključimo na obstoječi dimnik. Nova peč in dimnik morata delovati kot usklajen sistem. Spremenijo se lahko temperatura dimnih plinov, potreben vlek, količina kondenza, način dovoda zgorevalnega zraka in zahteve glede tesnosti dimovodne poti.

Zato je ob menjavi kurilne naprave vedno smiselno preveriti tudi obstoječi dimnik. V nekaterih primerih je dimnik še popolnoma uporaben, drugje zadostuje sanacija z inox tuljavo, pri močno dotrajanem ali neustrezno dimenzioniranem dimniku pa je lahko potrebna obsežnejša sanacija ali nov dimniški sistem.

Kratek odgovor: starega dimnika ob menjavi peči ni vedno treba zamenjati, treba pa je preveriti, ali po materialu, premeru, višini, tesnosti in načinu delovanja ustreza novi kurilni napravi.

Kondenz spremeni zahteve

Če je obstoječi dimnik ustrezno dimenzioniran, tesen, v dobrem stanju in primeren za način delovanja nove kurilne naprave, ga je mogoče uporabljati naprej. Sanacija dimnika pa je pogosto potrebna pri starejših zidanih dimnikih, predvsem kadar nova naprava deluje z drugačnimi temperaturami dimnih plinov ali drugim gorivom. 

Sodobni kotli in peči praviloma bolje izkoristijo energijo goriva kot stare naprave. Posledično je lahko temperatura dimnih plinov nižja. Dimni plini se zato v hladnem dimniku hitreje ohladijo, kar lahko povzroči nastanek kondenza. Madeži in vonj na starem zidanem dimniku so opozorilo, ne površinska kozmetična težava. Stari opečni dimnik, ki je desetletja brez težav deloval s staro pečjo, zato ni nujno primeren tudi za sodobno kurilno napravo.

Eden najpogostejših načinov obnove starega dimnika je vstavitev inox oziroma nerjavne dimniške tuljave v obstoječi dimniški jašek. S tem dobimo novo dimovodno pot z znanimi lastnostmi, pri čemer pogosto ni treba porušiti obstoječega dimnika. 

Sanacijski sistem običajno vključuje ustrezno dimniško tuljavo, priključek kurilne naprave, čistilni element, potrebne spojne elemente, zaključek dimnika in po potrebi odvod kondenza.

Dovod zgorevalnega zraka je enako pomemben

Za pravilno zgorevanje kurilna naprava potrebuje dovolj zraka. Pri starejših hišah je del zraka pogosto nenadzorovano prihajal skozi netesna okna in vrata. Po menjavi oken ali energetski sanaciji je stavba lahko bistveno bolj zrakotesna. Na tlačne razmere dodatno vplivajo kuhinjska napa, kopalniški ventilatorji in mehansko prezračevanje. 

Če kurilna naprava jemlje zgorevalni zrak iz prostora, lahko pomanjkanje zraka povzroči slabše zgorevanje ali težave z vlekom dimnika. V neugodnih razmerah lahko pride tudi do vračanja dimnih plinov v prostor. Zato stalno priprto okno ni ustrezno načrtovana rešitev za dovod zgorevalnega zraka. 

Pri novih kurilnih napravah je smiselno preveriti možnost neposrednega dovoda zunanjega zraka do kurilne naprave, če ga naprava omogoča oziroma zahteva.

Kako določiti premer dimnika

Premer priključka kurilne naprave je pomemben podatek, vendar sam po sebi ne določa nujno ustreznega premera celotnega dimnika. Na delovanje vplivajo tudi moč kurilne naprave, vrsta goriva, temperatura dimnih plinov, masni pretok dimnih plinov, višina dimnika, toplotna izolacija dimnika, število kolen, dolžina dimovodnega priključka, način delovanja naprave in tlak oziroma potreben vlek.

Pri zahtevnejših primerih se ustreznost dimnika preveri z dimenzioniranjem oziroma izračunom skladno s podatki proizvajalca naprave in pravili stroke. Zato večji dimnik ni avtomatično boljši dimnik. Prevelik presek lahko povzroči počasnejše gibanje in večje ohlajanje dimnih plinov, premajhen pa prevelik upor in težave z odvajanjem dimnih plinov.

Potek priključka vpliva na delovanje

Tudi kakovosten dimnik ne bo deloval optimalno, če je dimovodni priključek med pečjo in dimnikom slabo izveden. Priključek naj bo čim krajši in pregleden, brez nepotrebnih kolen in zožitev. Omogočen mora biti dostop za pregled in čiščenje. Posebno pozornost zahtevajo prehodi skozi lesene stene, strope ali druge gorljive konstrukcije. Na takšnih mestih mora biti uporabljena rešitev, ki ustreza dimniškemu sistemu in predpisanim varnostnim odmikom. 

Trasa dimovoda se zato ne določa samo glede na to, kje je najbližja stena, ampak glede na varno in pravilno delovanje celotnega sistema

Kdaj sodeluje dimnikarska družba

Najbolje je pred naročilom nove peči oziroma pred začetkom sanacije dimnika. Tako je mogoče dovolj zgodaj ugotoviti, ali obstoječi dimnik ustreza izbrani kurilni napravi ali bo potrebna sanacija. Po vgradnji nove ali rekonstruirane kurilne oziroma dimovodne naprave se opravi prvi dimnikarski pregled. Pri prvem pregledu se preverja pravilnost vgradnje ter med drugim požarna varnost, nevarnost zastrupitve z ogljikovim oksidom in pogoji za varno obratovanje naprave. Če je vgradnja ustrezna, dimnikarska družba izda pozitiven zapisnik o prvem pregledu.

Zato je bistveno lažje morebitne nepravilnosti odpraviti še med načrtovanjem in montažo kot po tem, ko so dimnik, obloge in zaključna gradbena dela že dokončani.

Dokumentacija ostane z napravo

Shranite navodila kurilne naprave in dimniškega sistema, izjave o lastnostih, račun, fotografije zakritih prehodov ter poročila pregledov. Pri kasnejšem servisu ali prenovi so to ključni podatki. Na vidnem mestu naj bo jasno, kateri energent in kakšen način uporabe naprava dovoljuje. Če spreminjate energent, gorilnik ali moč, znova preverite dimnik, ker se pogoji lahko bistveno spremenijo. Poseg v dimnik naj ne bo anonimno zidarsko delo brez sledljivih elementov in odgovornosti za vgradnjo.

Kaj potrebujete za pripravo ponudbe

Pred izbiro in montažo nove naprave je koristno pripraviti:

• podatke o sedanji peči ali kotlu in gorivu;
• fotografijo obstoječe kurilnice in priključka na dimnik;
• približno višino in notranji premer dimnika;
• fotografije čistilnih vratc in dimnika na podstrešju;
• podatke o načrtovani novi kurilni napravi;
• informacijo o morebitni kuhinjski napi ali mehanskem prezračevanju;
• podatke o morebitnih težavah, kot so slab vlek, vonj, kondenz, saje ali madeži na dimniku.

Na podlagi teh informacij je mogoče precej lažje oceniti, ali bo mogoče uporabiti obstoječi dimnik ali bo potrebna njegova sanacija.

Pogosta vprašanja

• Ali moram ob menjavi peči vedno zamenjati tudi dimnik? Ne. Obstoječi dimnik je mogoče uporabljati naprej, če po dimenzijah, materialu, tesnosti in načinu delovanja ustreza novi kurilni napravi. Pri starejših zidanih dimnikih je pogosto potrebna sanacija z novo tuljavo.
• Ali inox tuljava reši vsak star dimnik? Ne. Najprej je treba preveriti stanje obstoječega dimniškega jaška in zahteve nove kurilne naprave. Če je konstrukcija dimnika močno poškodovana ali so druge zahteve neustrezne, sama vstavitev tuljave morda ne bo dovolj.
• Ali je lahko premer dimnika enak premeru priključka peči? Lahko, vendar to ni pravilo. Ustrezen premer je odvisen od višine dimnika, moči in vrste kurilne naprave, temperature in količine dimnih plinov, poteka priključka ter drugih tehničnih podatkov.
• Zakaj se po menjavi peči pojavi kondenz v dimniku? Nova učinkovitejša kurilna naprava ima lahko nižjo temperaturo dimnih plinov. Ti se v hladnem dimniku hitreje ohladijo, zato lahko nastane kondenz. Obstoječi dimnik mora biti primeren tudi za takšne pogoje delovanja.
• Ali potrebujem dimnikarski pregled po menjavi peči? Pri novi ali rekonstruirani kurilni oziroma dimovodni napravi se opravi prvi pregled. Če je naprava pravilno vgrajena in izpolnjuje predpisane zahteve, dimnikar izda pozitiven zapisnik.
• Koliko stane sanacija dimnika? Cena je odvisna predvsem od višine in premera dimnika, izbranega sistema, števila priključkov in čistilnih elementov, dostopa do dimnika, potrebnih gradbenih posegov in morebitnega povrtavanja oziroma prilagajanja obstoječega jaška. Za realno ponudbo so zato potrebni vsaj osnovni podatki in fotografije objekta.
• Ali lahko kamin priključim na obstoječi stari dimnik? Lahko, če dimnik ustreza zahtevam konkretnega kamina in je v primernem stanju. Pred priklopom je treba preveriti predvsem dimenzije, vlek, tesnost, temperaturno odpornost, odmike od gorljivih materialov in dovod zgorevalnega zraka.
• Kaj je bolje – sanacija starega dimnika ali nov inox dimnik? Odvisno od objekta. Če je obstoječi dimniški jašek primeren, je sanacija z novo tuljavo pogosto smiselna rešitev. Če obstoječega dimnika ni, je njegova lokacija neprimerna ali ga ni mogoče ustrezno sanirati, je lahko boljša rešitev nov troslojni inox dimnik.