Plavalni ribnik: načrtovanje in izdelava korak za korakom

Plavalni ribnik – načrtovanje in izdelava korak za korakom

Plavalni ribnik združuje naraven videz vrtnega ribnika in možnost kopanja v vodi brez klasične bazenske dezinfekcije s klorom. Da voda ostane čista in sistem dolgoročno deluje, pa ni dovolj samo izkopati jame in jo obložiti s folijo. Pri načrtovanju plavalnega ribnika je treba uskladiti kopalni in regeneracijski del, globine, tesnjenje, kroženje vode, filtracijo, črpalko, skimmerje, rastline in način vzdrževanja. 

V tem vodiču predstavljamo najpomembnejše korake pri načrtovanju in izdelavi plavalnega ribnika.

Najprej določite, kakšen plavalni ribnik želite

Plavalni ribniki se lahko med seboj precej razlikujejo. Na eni strani so zelo naravni sistemi z veliko regeneracijsko oziroma rastlinsko cono, na drugi pa sodobni plavalni ribniki oziroma naravni bazeni z močnejšo mehansko in biološko filtracijo ter manjšim rastlinskim delom.

Pred načrtovanjem zato določite predvsem:

• velikost plavalnega dela,
• želeno globino,
• velikost regeneracijske cone,
• koliko rastlin želite,
• kakšno bistrost vode pričakujete,
• ali bodo v ribniku tudi ribe,
• koliko časa želite nameniti vzdrževanju,
• ali želite ogrevanje vode,
• ali želite slap, potoček ali druge vodne elemente.

Več tehnologije praviloma omogoča manjšo regeneracijsko cono in bolj nadzorovano kakovost vode, vendar pomeni tudi več opreme.

Pravilna umestitev plavalnega ribnika na vrt

Mesto plavalnega ribnika pomembno vpliva na njegovo poznejše delovanje. Pri izbiri lokacije preverite:

• količino sonca in sence,
• bližino dreves,
• padanje listja,
• površinski odtok deževnice,
• nivo podtalnice,
• sestavo in nosilnost tal,
• dostop za bager in drugo mehanizacijo,
• možnost priklopa elektrike,
• možnost odvajanja vode,
• oddaljenost od objektov in drugih instalacij.

Posebej pomembno je preprečiti, da bi ob močnem dežju v plavalni ribnik pritekala voda z vrta. Takšna voda lahko s seboj prinese zemljo, gnojila in predvsem hranila, ki spodbujajo rast alg. Pravilno izdelan rob ribnika zato ni samo estetski element, ampak tudi pomembna zaščita kakovosti vode.

Določitev kopalnega in rastlinskega dela

Klasičen naravni plavalni ribnik ima običajno dva glavna dela: 

• Kopalna cona je globlji del, namenjen plavanju in kopanju.
• Regeneracijski oziroma rastlinski del pa je praviloma plitvejši in vsebuje rastline ter po zasnovi sistema tudi filtrirni substrat.

Razmerje med obema conama ni pri vseh plavalnih ribnikih enako. Pri sistemih z več tehnične filtracije je lahko rastlinska cona manjša, pri bolj naravnih sistemih pa zavzema večji delež površine. Zato univerzalnega pravila, da mora biti npr. polovica ribnika namenjena rastlinam, ni. 

Velikost rastlinskega dela mora biti usklajena z:

• prostornino ribnika, 
• številom uporabnikov,
• količino rastlin,
• načinom filtracije,
• pretokom vode,
• pričakovano kakovostjo vode.

Globina plavalnega ribnika

Globina vpliva na uporabo, temperaturo vode, varnost in vzdrževanje. Plavalni del je pogosto globok približno 1,4 do 1,8 m, vendar je prava globina odvisna od načina uporabe ribnika. Smiselno je predvideti tudi stopnice ali plitvejši vstop v vodo. 

Pri oblikovanju posameznih polic in prehodov je treba paziti, da jih je mogoče kakovostno obložiti s tesnilno folijo in da na njej ne nastajajo velike točkovne obremenitve. Če bodo plavalni ribnik uporabljali otroci, je treba že pri načrtovanju upoštevati varen vstop in izstop ter druge ukrepe za preprečevanje nesreč.

Izkop plavalnega ribnika

Pri izkopu je priporočljivo že vnaprej predvideti: 

• trase cevi,
• položaj skimmerjev,
• talne odvzeme,
• povratne šobe,
• filtrirni jašek,
• položaj črpalk in filtrov,
• električne vode,
• morebitno osvetlitev.

Naknadno spreminjanje teh elementov je bistveno težje in dražje. Dno in brežine morajo biti pred polaganjem folije očiščeni ostrih kamnov, korenin in drugih predmetov, ki bi lahko poškodovali tesnilno plast.

Geotekstil in EPDM folija za plavalni ribnik

Eden najpomembnejših elementov plavalnega ribnika je kakovostno tesnjenje. Za plavalne in vrtne ribnike se pogosto uporablja EPDM folija, ki je zaradi svoje elastičnosti in življenjske dobe zelo primerna za zahtevnejše oblike ribnikov. Pod folijo se položi zaščitni geotekstil, ki zaščiti folijo pred ostrimi kamni, neravninami podlage, koreninami in točkovnimi mehanskimi obremenitvami.

Skimmer in talni odvzem

Za dobro kakovost vode je pomembno, da odstranjujemo umazanijo tako s površine kot tudi z dna ribnika. Skimmer odstranjuje predvsem listje, cvetni prah, žuželke in drugo plavajočo umazanijo. Če plavajoča umazanija ostane na vodi, se sčasoma potopi in razgradi.

Pri večjih plavalnih ribnikih se lahko predvidi tudi talni odvzem vode, ki pomaga pri kroženju vode in odstranjevanju usedlin.

Položaj skimmerjev in povratnih šob mora biti načrtovan tako, da voda kroži skozi celoten ribnik in da nastane čim manj mrtvih območij.

Črpalka za plavalni ribnik

Črpalka je srce sistema kroženja vode. Pri izbiri ni pomemben samo nazivni pretok črpalke.Upoštevati je treba:

• prostornino ribnika,
• potreben dejanski pretok,
• višinsko razliko,
• dolžino cevi,
• premer cevi,
• filtre,
• ventile,
• kolena in druge tlačne izgube.

Zelo pomembno je, da se za plavalni ribnik uporabi nizkonapetostne črpalke, ki so varne za plavalce!

Ker črpalke pogosto delujejo veliko ur na dan, je pomembna tudi njihova električna učinkovitost.

Filtracija plavalnega ribnika

Pri plavalnem ribniku lahko sodeluje več načinov čiščenja vode:

• mehanska filtracija, ki iz vode odstranjuje večje delce
• biološka filtracija, ki omogoča razvoj mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji organskih snovi.
• Rastline, porabljajo del hranil in hkrati predstavljajo pomemben del naravnega ekosistema.
• filtrirni substrat,
• skimmer,
• usedalni oziroma predfiltracijski sistemi.

Ključna naloga celotnega sistema je omejevanje količine hranil v vodi, saj presežek hranil predstavlja enega glavnih pogojev za intenzivno rast alg.

Cevi in hidravlika plavalnega ribnika

Dobra črpalka sama po sebi še ne zagotavlja dobrega kroženja vode. Zelo pomembna je pravilna izbira premera cevi. Premajhne cevi povečujejo hidravlični upor, zaradi česar črpalka dosega manjši pretok, poraba električne energije naraste, sistem je lahko glasnejši in regulacija pretoka je težja.

Pri večjih plavalnih ribnikih zato pogosto uporabljamo cevi večjih premerov in poskušamo zmanjšati nepotrebno število kolen. Priporočljivo je predvideti tudi ventile, s katerimi je mogoče posamezne veje sistema uravnotežiti in servisirati.

Rastline v plavalnem ribniku

Rastline niso samo dekoracija. V regeneracijski coni predstavljajo pomemben del ekosistema in sodelujejo pri porabi hranil iz vode. Pomembna ni samo količina, temveč tudi raznolikost. V obrežni oziroma močvirski coni je priporočljivo uporabiti vsaj 10 različnih vrst rastlin, saj imajo različne rastline različno globino ukoreninjenja, obdobje rasti in sposobnost črpanja hranil. 

Preveč hranilne zemlje v neposrednem stiku z vodo lahko povzroči neželen vnos fosforja in drugih hranil, zato se zasaditev plavalnega ribnika načrtuje skupaj s sistemom filtracije.

Polnjenje in prvi zagon plavalnega ribnika

Po končani izvedbi se ribnik napolni in preveri delovanje sistema.

Pomembno je vedeti, da se biološko ravnovesje ne vzpostavi čez noč. Rastline in mikroorganizmi potrebujejo čas, zato lahko voda v prvih tednih oziroma prvi sezoni doživlja več sprememb. Pomembno je predvsem spremljati stanje vode in preprečevati nepotreben vnos hranil.

Kako preprečiti alge v plavalnem ribniku?

Popolnoma sterilen plavalni ribnik ni cilj naravnega sistema. Določena količina mikroorganizmov in biofilma je normalen del ekosistema.Težave z algami p a pogosto povzročajo:

• prevelika količina hranil,
• rodovitna zemlja v stiku z vodo,
• listje in organski material,
• prekomerno hranjenje rib,
• slabo kroženje vode,
• neustrezna filtracija.

Pri težavah zato ni smiselno takoj poseči po kemikalijah. Najprej je treba poiskati vzrok: preveriti filtracijo, pretoke, količino hranil in obremenitev ribnika.

Koliko stane izdelava plavalnega ribnika?

Cena izdelave plavalnega ribnika je odvisna predvsem od prostornine ribnika v m³, njegove oblike, globine, velikosti regeneracijske cone in izbrane opreme.

Kot groba orientacija se cena večinoma giblje od približno 15.000 do 40.000 EUR, pri zahtevnejših plavalnih ribnikih z zmogljivejšo filtracijo, več tehnične opreme in zahtevnejšo ureditvijo okolice pa je lahko tudi višja.

Vzdrževanje plavalnega ribnika

Dobro načrtovan plavalni ribnik ne pomeni ribnika brez vzdrževanja. Med osnovna opravila sodijo:

• odstranjevanje listja,
• čiščenje skimmerja,
• pregled in čiščenje filtrov,
• odstranjevanje usedlin,
• obrezovanje rastlin,
• pregled črpalke,
• občasno čiščenje dna.

Jeseni je posebej pomembno preprečiti, da bi večje količine listja končale na dnu ribnika in se tam razgrajevale. Pri večjih ribnikih lahko čiščenje dna bistveno olajša primeren sesalnik ali robotski čistilec.

Pogosta vprašanja

• Ali plavalni ribnik potrebuje klor? Pravilno zasnovan naravni plavalni ribnik praviloma ne uporablja klora kot klasični bazen. Kakovost vode zagotavlja kombinacija bioloških procesov, filtracije, rastlin in pravilnega kroženja vode.
• Ali je voda v plavalnem ribniku lahko bistra? Da. Dobro načrtovan sistem z ustrezno hidravliko in filtracijo lahko zagotavlja zelo bistro vodo. Ker gre za biološki sistem, pa vode ne smemo enačiti s sterilno bazensko vodo.
• Ali morajo biti v plavalnem ribniku rastline? Pri klasičnem plavalnem ribniku predstavljajo pomemben del regeneracijske cone. Pri tehnično intenzivnejših naravnih bazenih je lahko rastlinska cona precej manjša.
• Koliko rastlin potrebujem za plavalni ribnik? Kot orientacija se lahko pri regeneracijski coni uporabi približno 6 do 8 rastlin na m² sadilne površine. Za 10 m² regeneracijske cone to pomeni približno 60 do 80 rastlin. Pomembna je tudi raznolikost vrst in pravilna razporeditev glede na globino vode.
• Ali lahko v plavalnem ribniku živijo ribe? Lahko, vendar ribe povečujejo količino hranil v vodi. To je treba upoštevati pri dimenzioniranju filtracije in vzdrževanju ribnika.
• Kakšna je primerna globina plavalnega ribnika? Plavalni del je pogosto globok približno 1,4 do 1,8 metra. Končna globina je odvisna od načina uporabe, oblike ribnika in želja uporabnika.
• Kakšna folija je primerna za plavalni ribnik? Za kakovostne izvedbe se pogosto uporablja EPDM folija z zaščitnim geotekstilom. Posebej pomembna je pravilna izvedba vseh prebojev, skimmerjev in cevnih priključkov.
• Kako velika mora biti regeneracijska cona? Enotnega razmerja ni. Potrebna površina je odvisna od zasnove sistema, filtracije, velikosti ribnika in obremenitve. Tehnično intenzivnejši sistemi lahko delujejo z manjšo rastlinsko cono.